»Ta predstava je res odmevala, neizmerna hvala Vitu in celotni ekipi. Če ujameš to magijo, če se to odpre, ta Aladinova svetilka, potem plešeš, plešeš … plešeš svoj ples in to se vrtinči in vihari. Res užitek. Ko igralec začuti, da občinstvo diha, potem ni drugega, kot da ga pelješ v teh saneh dol po strmini.«

»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«

»Ja, madona«

»Uspeli smo vzpostaviti drugačen stik z občinstvom; kot da smo se dvignili na neko novo raven, kot da se je zgodila neka nova magija.«

»Niti zrak niti zemlja nista enaka, potem ko je plesala María Pagés.«

»Največja magija je bilo to, da je bilo na koncu vse narejeno.«

»Te prostor začara, da ustvari občutek magije.«

»Bi Gena Kellyja vprašali, kako to, da v filmih sam pleše?«

»Plešemo, da se spoznamo. Plešemo, da objamemo čudovito pojavnost telesa. Da odkrijemo njegovo neponovljivost, njegovo pretresljivo lepoto minljivosti. Njegovo neulovljivost.«